Oluščeno zrnje žit imenujemo kaša. Kašo lahko pridelamo iz različnih žit. Najbolj znani sta ajdova in prosena kaša, včasih sta bili mnogo večkrat na jedilniku, kakor sta danes.
Če olupimo proso dobimo proseno kašo, ki ima nekaj odličnih prehranskih lastnosti. Z uravnavanjem črevesne flore blagodejno vpliva na celotni prebavni trakt, v želodcu povzroča alkalno rekacijo, zaradi vsebnosti silicijeve kisline pa ugodno vpliva tudi na zdravje las, kože, zob in nohtov.
Ker prosena kaša ne vsebuje glutena je nadvse primerna za brezglutensko dieto obolelih za celijakijo.
Proseno kašo se lahko uporablja na podobne načine kot riževe jedi, dobra je tudi kuhana na mleku ali pa s sadjem zapečena v pečici.
Pri ajdi uporabljamo predvsem njena semena iz katerih z luščenjem naredimo ajdovo kašo.
Ajdova kaša je v narodni kuhinji pravzaprav specialiteta in ima harmonično sestavino beljakovin, kar pomeni pomembno mesto v prehrani ljudi, ki ne jedo mesa. Bogata je z minerali, vsebuje tako kalij, fosfor, magnezij in železo.
Tudi ajdova kaša ne vsebuje glutena in je primerna za brezglutensko dieto obolelih za celijakijo.
Ajdovo kašo lahko uživamo kot glavno jed ali kot prilogo ali pa le kot sladico. Lahko jo kuhamo kot prilogo ali pa pripravimo podobno kot rižev narastek.
Ješprenova kaša je manj prisotna, a ji nekateri pripisujejo oznako superživila. Ješprenova kaša je pravzaprav oluščeno ječmenovo zrnje. Uporaba je znana že iz daljne in novejše zgodovine.
Ješprenova kaša je primerna za zakuho enolončnic, pripravljamo pa jo lahko kot prilogo ali pa namesto riža v rižoti. S kašo lahko polnimo sarme. Ne smemo pa pozabiti, da je potrebno ješprenovo kašo namočiti.
Še najbolj jo poznamo iz ričeta.