Več o moki

V eko kmetiji Stražar žitarice meljemo v mlinu na kamne, kjer se zrna počasi in pazljivo zmeljejo. Tako lahko tudi v polnovrednih belih mokah ostanejo bogati zunanji ovoji zrna ter kalček z vsemi encimi in visokokvalitetnim oljem.

Zrno kateregakoli žita ima ovojnico, kalček in zrno, moke pa med sabo razlikujemo predvsem po čistosti zrnja, ki ga meljemo.

Polnovredno moko dobimo, če zmeljemo cela oluščena zrna brez plev skupaj s kalčkom in ovojnico, belo moko pa iz čistih zrn brez kalčka, odstranimo pa tudi otrobe (ovojnice zrn), medtem ko je graham moka grobo mleta polnovredna moka.

Pšenična moka

Bela moka je lahko gladka ali ostra, najpogosteje se uporablja za peko peciva in raznih pogač.

Krušna ali črna moka se uporablja v glavnem za peko kruha.

Polnozrnata moka se pridobi z metjem skozi najbolj groba sita zato vsebuje deloma otrobe ter večji del zrnja.

Ostra moka se glavnem uporablja za peko rahlih piškotov, pogač ter za zgoščevanje omak.

100g bele moke T400 ima v povprečju 338 kalorij, 9,8g beljakovin, 71g ogljikovih hidratov ter 1g maščob.

100g črne moke T1100 ima v povprečju 336 kalorij, 11,3g beljakovin, 67g ogljikovih hidratov ter 1,75g maščob.

Ržena moka

Rž je žito iz katerega zmeljemo rženo moko. Ržena moka ima značilno temnejšo barvo in izrazit, poln okus. V primerjavi s pšenično moko vsebuje veliko več mineralov in vitaminov. Odlična je za pripravo rženega kruha in medenjakov. Rženo moko moramo mešati z belo moko, saj vsebuje premalo glutena.

Ržen kruh je bolj obstojen od kruha iz pšeničnih mok.

100g ržene moke ima v povprečju 341kalorij, 9,7g beljakovin, 73,5g ogljikovih hidratov ter 2g maščob.

Koruzna moka

Koruzna moka ne vsebuje glutena, zato jo je potrebno za peko kruha mešati s pšenično moko. Bogata je s škrobom, njene beljakovine pa se dopolnjujejo z beljakovinami mleka, mesa ali ajde. Iz koruzne moke lahko naredimo polento, žgance ali pa pečemo kolače, kruh ter piškote.

100g koruzne moke ima v povprečju 348 kalorij, 12,4g beljakovin, 70g ogljikovih hidratov ter 2,6g maščob.

Pirina moka

Ima nekoliko sladek okus, podoben polnozrnati pšenični moki, spominja tudi nekoliko na oreščke. Pirina moka vsebuje gluten, zato ni primerna za bolnike s celiakijo, sicer pa ima veliko vlaknin ter mineralov ter več beljakovin in vitaminov kot bela moka. Pirina moka je priljubljen nadomestek za belo moko, saj je z njo možno pripraviti tako kruh kot testenine, palačinke ali fino pecivo. Pira se bolje topi v vodi in je lažje prebavljiva kot pšenična moka. Ni brez glutena, uživajo pa jo lahko ljudje, ki so zgolj nekoliko preobčutljivi na pšenico. Tudi če nimate težav z uživanjem pšenične moke, je pirina moka odlična za prehrano, saj z njeno uporabo zaužijete širši spekter hranil. Pirina moka ima več beljakovin in manj kalorij kot pšenična moka. Je dober vir vitamina B2, mangana, niacina, bakra, fosforja in vlaknin. Pira ima v primerjavi s pšenico precej tršo lupino, zato med mletjem ostane v njej več hranil, pa tudi okus se bolje ohrani.

Pirina polnozrnata moka je zmleta iz večjega dela pire. Vsebuje veliko mineralov in vlaknin. Uporablja se za peko krha.

100g pirine moke ima v povprečju 346 kalorij, 10,8g beljakovin, 72g ogljikovih hidratov ter 2,1g maščob.

Ajdova moka

Čeprav ajdo večina ljudi šteje med žita, je to pravzaprav napačno. Ajda dejansko spada med sadje in je v sorodu z rabarbaro. Ajda je precej trdoživa rastlina, ki raste tudi v slabih pogojih – tudi brez uporabe pesticidov in herbicidov. Hitro dozori in je bogata s hranili. Ob žetvi se jo posuši z lupino vred, moka pa se prideluje iz notranjosti zrnja šele, ko je to popolnoma suho. Moka iz ajde je lahko svetla ali temna, pri čemer je temnejša različica bolj bogata s hranili. Ajda je bogata z vlakninami, beljakovinami, niacinom, aminokislinami in vitaminom D. Ima tudi veliko kalija, fosforja, železa in kalcija. Veja za enega najboljših virov beljakovin med rastlinami in vsebuje vse esencielne aminokisline. Ajda je dobra za srčno žilni sistem, saj znižuje krvni tlak in zmanjšuje nevarnost povišanega holesterola zaradi antioksidantov. Poleg tega pomaga pri sproščanju krvnih žil ter boljšemu kroženju krvi tudi mangan. Ajda je priporočljiva tudi za diabetike, saj pomaga uravnavati krvni sladkor.

100g ajdove moke ima v povprečju 353 kalorij, 9,6g beljakovin, 73,6g ogljikovih hidratov ter 1,8g maščob.

Ječmenova moka

Ječmenova moka je odlična za zgoščevanje juhe in za paniranje, zlasti rib. Uporabljamo jo namesto bele pšenične moke, saj je prehransko bogatejša. Vsebuje veliko beta-glukanov in drugih vlaknin, med njimi so najpomembnejše v vodi lahko topne vlaknine, ki pri pripravi jedi preidejo iz delcev moke v raztopino, jedi zgoščajo, ugodno pa vplivajo tudi na naša prebavila. V ječmenovih mokah je tudi razmeroma veliko dragocenih mineralnih snovi (bogata je z železom, manganom in magnezijem) in vitaminov, zlasti iz skupine B vitaminov in E vitamini.

100g ječmenove moke ima v povprečju 349 kalorij, 9,8g beljakovin, 74,5g ogljikovih hidratov ter 1,7g maščob.

Ovsena moka

Ovsena moka je med najbolj zdravimi vrstami moke, saj ne vsebuje glutena. Njena pomanjkljivost je, da ni samostojno obstojna, zato jo moramo uporabljati z drugimi vrstami moke. Znižuje holesterol ter tveganje za srčne bolezni, znižuje krvni tlak ter tveganje za diabetes tipa 2. Vsebuje veliko magnezija, selena, cinka, vitamina E, ter vzpodbuja prebavo.

Prosena moka

Prosena moka je znana po visoki vsebnost silicijeve kisline in magnezija, zato je v prehrani pomembna za utrjevanje las in nohtov, pa tudi za lajšanje pljučnih bolezni in ustavljanje krvavitev. Odlična je, če jo dodamo testu za kruh, vendar bo v primeru, da uporabimo samo proseno moko, kruh nekoliko drobljiv. Pred samo uporabo jo je dobro tako kot koruzno moko prej popariti.

100g prosene moke ima v povprečju 349 kalorij, 10,3g beljakovin, 74,4g ogljikovih hidratov ter 1,2g maščob.

© Bio mlin Stražar d.o.o. 2017
OpenCart OC Europa by CsillámVilág naredil Simbiont